Uporaba Spaces
Ustvarjanje prostora
Spaces je zasnovan tako, da je preprost za uporabo. Če želite uporabljati Spaces,
odprite terminal in vnesite arch, fedora, ubuntu ali kali.
Ti ukazi so bližnjice za:
spaces enter <space> # arch/fedora/ubuntu/kali
Ko zaženete spaces enter, se bo odprlo pogovorno okno za nastavitev,
če prostor še ni nameščen. Če želite pozneje znova odpreti to
pogovorno okno in prostor ustvariti na novo, vnesite:
spaces create <space>
Če po namestitvi vnesete spaces create, lahko prostor ustvarite znova,
pri tem pa ohranite podatke iz domače mape prostora.
Spaces vas bo vodil skozi pogovorno okno z dovoljenji, nato pa boste izbrali različice OS-a (za Ubuntu in Fedora) ter prilagoditve (yay, Shelly za Arch).
Na voljo sta dve prednastavitvi dovoljenj: basic za osnovne aplikacije,
ki ne spreminjajo sistemskih nastavitev, in development, ki omogoča
nameščanje VPN-ov, Dockerja in VM-jev ter neposreden dostop do naprav.
Namesto tega lahko izberete custom in natančno prilagodite vsako dovoljenje.
Privzeto je v Spaces priklopljena mapa ~/Downloads,
v razvojnih prostorih pa je dodana tudi mapa ~/Projects, kamor lahko shranite
razvojno kodo. Razvojni prostori omogočajo tudi dostop do vaših ključev GPG in SSH,
datoteke .gitconfig (z vašim imenom in e-poštnim naslovom za Git),
datoteke .ssh/config za vaše gostitelje SSH, datotek .bashrc
in .zshrc za prilagoditve terminala. V načinu custom lahko
priklopite katero koli vidno mapo v domačem imeniku.
Preostale datoteke, ključi SSH in ključi GPG ostanejo zasebni, zato jih ni mogoče odtujiti, poleg tega pa so vaši ključi zaščiteni s SELinuxom. Anatase privzeto nastavi vaš posrednik SSH, ko se prijavite, in sicer s ključi id_rsa/id_ed25519. Preostale ključe boste morali v posrednik SSH dodati ročno, čeprav priporočamo uporabo le enega ključa, ki ga nato registrirate tudi v storitvah, kot je Github.
Uporaba Spaces
Prostor lahko odprete z ukazi ubuntu, fedora, arch in kali
ali z osnovnim ukazom spaces enter <space>.
V prostoru lahko zaženete kateri koli ukaz, ki ga poznate iz ustrezne distribucije, dobesedno sledite njeni dokumentaciji in vse bo delovalo enako kot v tej distribuciji. Morebitna odstopanja prijavite kot napake v Anatasejevem sledilniku težav ali na Discordu.
Za razvoj namestite izbrano razvojno okolje v prostor. Lahko na primer sledite navodilom za Linux za VS Code in ga namestite. Če razvojno okolje namestite v prostor, se lahko njegovi terminali, razhroščevalnik in izvajanje ukazov neposredno povežejo s to distribucijo. Razvojna okolja lahko namestite tudi v katere koli prostore, ki jih uporabljate za razvoj (npr. v Fedoro in Ubuntu). Različic razvojnih okolij v Flatpaku ne nameščajte.
Spaces samodejno izvozi bližnjice na namizju za vse aplikacije, ki jih namestite, v glavno namizno okolje. Za privzete aplikacije lahko izberete tudi katero koli od njih.
Prostor je nameščen z najmanjšim naborom paketov, potrebnim za delovanje
integracije z namizjem. Vendar paketi niso popolni in včasih nimajo vseh odvisnosti.
Na primer, za namestitev NordVPN v Ubuntuju potrebujete
libgtk-3-0 in libgles2, ki nista navedena med njegovimi odvisnostmi.
Ko naletite na manjkajočo odvisnost, si jo zabeležite in ustvarite poročilo o napaki,
da jih bomo lahko začeli zbirati. Ukaz za upravljanje paketov lahko zaženete
v terminalu in iz njegovih napak sklepate, kateri paketi manjkajo (npr.
nordvpn-gui za NordVPN), nato pa namestite manjkajoče odvisnosti, da se program zažene.
Spreminjanje dovoljenj
Če želite po ustvarjanju spremeniti dovoljenja prostora, lahko zaženete:
spaces configure <space>
Pogovorno okno z dovoljenji se bo znova odprlo in lahko poljubno spremenite nastavitve. Ko potrdite pogovorno okno, se bo prostor zaustavil. Ko ga znova zaženete, bodo spremembe uveljavljene.
Brisanje prostora
Če prostor zaseda preveč prostora na disku, lahko zaženete:
spaces delete <space>
Zagon in zaustavitev Spaces
Spaces je implementiran kot običajna sistemska storitev systemd s sintakso:
spaces@<space>. Spaces ponuja tudi različico storitve --user, ki je
privzeto omogočena za vašega uporabnika, ko ustvarite prostor. Tako se
prostor zažene šele, ko se prijavite, zato so vaše datoteke priklopljene,
ko se zaženejo vaše storitve. Različica za uporabnika zgolj zažene sistemsko
storitev. Poleg tega ukaz spaces enter <space> in njegove bližnjice samodejno
zaženejo prostor, če še ne deluje.
Tukaj je nekaj ukazov, ki jih lahko uporabite s Spaces:
# Omogoči zagon prostora ob zagonu sistema
# Tako Tailscale deluje še pred vašo prijavo.
sudo systemctl enable --now spaces@ubuntu
# Razveljavi prejšnjo nastavitev
sudo systemctl disable --now spaces@ubuntu
# Omogoči zagon prostora ob prijavi uporabnika (privzeto)
systemctl --user enable --now spaces@ubuntu
# Onemogoči zagon prostora ob prijavi uporabnika
systemctl --user disable --now spaces@ubuntu
# Zaustavi prostor
sudo systemctl stop spaces@ubuntu
# Ročno zaženi prostor
sudo systemctl start spaces@ubuntu
# Znova zaženi prostor
sudo systemctl restart spaces@ubuntu
# Prikaži dnevnik systemd za prostor
journalctl -u spaces@ubuntu
Brisanje domačih datotek Spaces
Spaces uporablja ločen domači imenik za shranjevanje sistemskih nastavitev, ki so značilne za vaše prostore. Tako so nastavitve aplikacij ločene od podatkov gostitelja, kar preprečuje konflikte, vi pa lahko nadzorujete, katere mape so dostopne v prostoru.
Privzeto se ob vnovičnem ustvarjanju ali brisanju Spaces podatki iz domače mape
prostora ohranijo. Podatkov iz domače mape prostora praviloma nikoli ne bi smeli
izbrisati. To storite le, če želite izbrisati tudi zastarele nastavitve v domači mapi.
Če želite izbrisati podatke iz domače mape prostora, lahko ukazu
spaces create/delete dodate --purge.
# Ustvari ali znova ustvari prostor s praznim domačim imenikom
spaces create --purge <space>
# Izbriše prostor skupaj s podatki iz domače mape in nastavitvami dovoljenj
spaces delete --purge <space>
Podatki v domačem imeniku gostitelja se pri izvajanju ukazov Spaces nikoli ne spremenijo.
Uporaba ključev GPG v Spaces
Uporaba ključev GPG je nekoliko neintuitivna. Najprej morate ključ GPG ustvariti v terminalu gostitelja. Nato ga lahko izvozite, kot je prikazano spodaj.
Najprej morate prikazati svoje ključe GPG in pridobiti njihove ID-je. Za primer uporabimo moj ključ.
$ gpg --list-secret-keys
sec ed25519 2024-07-31 [SC]
4DBB5595849C1C4EF1117688EF34000BBBE32D2A
ssb cv25519 2024-07-31 [E]
To niso zasebni podatki in, kot lahko opazite, je večina sprememb v Anatase podpisanih z zgornjim ključem.
Ko poznate ID ključa, v tem primeru 4DBB5595849C1C4EF1117688EF34000BBBE32D2A,
izvozite njegovo javno različico v datoteko armor in jo znova uvozite v
želeni prostor. Na primer, v Fedoro:
gpg --armor --export 4DBB5595849C1C4EF1117688EF34000BBBE32D2A > ~/Projects/public.asc
fedora
gpg --import ~/Projects/public.asc
Zdaj lahko v prostoru zaženete isti ukaz in preverite, ali posredovanje GPG deluje.
$ gpg --list-secret-keys
[keyboxd]
---------
sec ed25519 2024-07-31 [SC]
4DBB5595849C1C4EF1117688EF34000BBBE32D2A
ssb cv25519 2024-07-31 [E]
V datoteko ~/.gitconfig v domači mapi gostitelja lahko dodate naslednje,
da bodo vaše spremembe vedno podpisane z GPG (~/.gitconfig je posredovana):
[commit]
gpgsign = true